Davčno obravnavanje daril pri prejemniku
Glede na določila Zakona o dohodnini sodijo darila v skupino prejemkov “drugi dohodki”, pri čemer darila med fizičnimi osebami niso predmet obdavčenja z dohodnino. Pač pa so z dohodnino obdavčena darila, ki jih fizične osebe prejmejo od gospodarskih subjektov. Načeloma torej velja, da mora podjetje, ki fizični osebi, ki ni delavec podjetja ali njegov družinski član, podari darilo, ob tem obračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25%. Pri tem je potrebno opozoriti, da se denarna vrednost darila obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti (pomnoži s količnikom 1,333), na obruteni znesek pa se zatem obračuna akontacija dohodnine. Podjetje mora o obračunani in plačani akontaciji dohodnine obvestiti tudi prejemnika darila, za potrebe obračuna akontacije dohodnine pa mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Tu se torej srečamo s tistim manj prijetnim delom obdarovanja, ki se mu lahko izognemo, če smo seznanjeni z davčno obravnavo daril oziroma če pri izbiri daril upoštevamo tudi določbe davčne zakonodaje. Naj poudarim, da zgoraj opisano pravilo glede obdavčitve daril velja za darila drugim fizičnim osebam, ne le poslovnim partnerjem. Izjema so delavci podjetja in njihovi družinski člani. V tem primeru se darilo obravnava kot dohodek iz zaposlitve, točneje kot boniteta. To pa pomeni, da se vrednost darila oziroma ugodnosti všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost in v osnovo za obračun akontacije dohodnine zaposlenega.
Vsa darila pa se vendarle ne obdavčujejo na opisani način. Zakon o dohodnini namreč pozna tudi izjeme - prve se nanašajo na bonitete oziroma darila delavcem podjetja, druga pa na darila manjših vrednosti, ki jih podjetje da drugim osebam.
Glede na določila Zakona o dohodnini sodijo darila v skupino prejemkov “drugi dohodki”, pri čemer darila med fizičnimi osebami niso predmet obdavčenja z dohodnino. Pač pa so z dohodnino obdavčena darila, ki jih fizične osebe prejmejo od gospodarskih subjektov. Načeloma torej velja, da mora podjetje, ki fizični osebi, ki ni delavec podjetja ali njegov družinski član, podari darilo, ob tem obračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25%. Pri tem je potrebno opozoriti, da se denarna vrednost darila obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti (pomnoži s količnikom 1,333), na obruteni znesek pa se zatem obračuna akontacija dohodnine. Podjetje mora o obračunani in plačani akontaciji dohodnine obvestiti tudi prejemnika darila, za potrebe obračuna akontacije dohodnine pa mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Tu se torej srečamo s tistim manj prijetnim delom obdarovanja, ki se mu lahko izognemo, če smo seznanjeni z davčno obravnavo daril oziroma če pri izbiri daril upoštevamo tudi določbe davčne zakonodaje. Naj poudarim, da zgoraj opisano pravilo glede obdavčitve daril velja za darila drugim fizičnim osebam, ne le poslovnim partnerjem. Izjema so delavci podjetja in njihovi družinski člani. V tem primeru se darilo obravnava kot dohodek iz zaposlitve, točneje kot boniteta. To pa pomeni, da se vrednost darila oziroma ugodnosti všteva v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost in v osnovo za obračun akontacije dohodnine zaposlenega.
Vsa darila pa se vendarle ne obdavčujejo na opisani način. Zakon o dohodnini namreč pozna tudi izjeme - prve se nanašajo na bonitete oziroma darila delavcem podjetja, druga pa na darila manjših vrednosti, ki jih podjetje da drugim osebam.